Predstavitev IZ ŠKATLE - HIT 2014 - Dojenček Bambolina (Dimian)

Plastična škatla

DOHO tiskanje Co, Ltd

Dodaj: Sanyo Lake District, mestece Ping Shan, Shenzhen, Guangdong, Kitajska

Kontakt: Lu jinfang

Tel:86-755-84647660

Faks: 86-755-84647560

Mobile: 86-15118100809

Jack (Komercialist)

E-pošta:ljf812@126.com

Michael (Komercialist)

Skype:michael667010

E-pošta:laomchl650@gmail.com

Source: https://vkljucitev.wordpress.com/preproste-didakticne-igrace-za-slepe-in-slabovidne/



Watch video "plastična škatla"

Predstavitev IZ ŠKATLE - HIT 2014 - Dojenček Bambolina (Dimian)

Šifra oglasa:1309280816

Vpisano:29.11.2016 ob 16:30

Spremenjeno:30.1.2017 ob 9:46

Objavljeno v:Slovenija

Oglas poteče čez 23 dni

Source: http://www.bolha.com/dom/dodatki-in-pripomocki-za-dom/ostali-pripomocki-za-dom/kosare-skatle-skrinje-zaboji/plasticna-skatla-organizator-1309280816.html



SEMINAR ZA STARŠE PREDŠOLSKIH SLEPIH IN SLABOVIDNIH OTROK – Izola, 15. Junij 2009 –

Roman Brvar – RAZVIJANJE PREOSTALIH ČUTIL PREK IGRE

                         (predstavitev in delavnica)

Pobude iz realnega sveta, katerega del smo, oblikujemo s čutili. Dejstvo je, da je vid najvažnejši čut zaznavanja. Manj ko otrok vidi, manj je motiviran za spontano opazovanje. Prav zato so pomembne vzpodbude in pravilni pogoji dela z upoštevanjem  posebnih pristopov in uporabo prilagojenih pripomočkov.

Pri otroku s težavami vidnega zaznavanja se je potrebno prilagajati individualnim zmožnostim in čutnemu razvoju posameznika. To je pot, ko otroka zavestno usmerjamo v razumevanje prostora, v obvladovanje in razvijanje sluha, tipa, preostalega vida, voha in okusa.

Otrok, ki je slep opazuje na svojevrstni način – s tipom, z zaznavanjem vonja, okusa in s poslušanjem. Pri posrednem opazovanju je v ospredju seveda sluh, voh in kinesteticni obcutki, pri neposrednem opazovanju pa vsi čuti. Zaradi izpada vida gradimo na preostalih nadomestnih poteh zaznavanja. To, kar videči vidijo, morajo slepi otipati, slišati, občutiti. Pri slepem otroku pa prav z vajo in z ustreznim oz. izbirnim pristopom do preostalih čutil skušamo doseči, da se zaznavnost le teh poveča in na ta način v precejšni meri nadoknadimo izgubo vida.

Pri slabovidnih otrocih je praviloma opazovanje daljše kot pri videčih. Oko potrebuje več časa, da se prilagodi na dražljaje iz okolja. Z vajo in izkušnjami se zaznavanje predmetov in barv izboljša (vaje vida). Tudi slabovidni otroci imajo skromne prostorske predstave, ker slabovidnost otežuje neposredno čutno zaznavanje, zato mora biti igra in zaposlitve prilagojene zaznavni sposobnosti posameznega otroka.

Pomembne so usmerjene aktivnosti za razvijanje posameznih čutil in čutnih zaznav. Tako že v zgodnjem otroštvu doma, kot v vrtcu otroka nepresiljeno uvajamo v orientacijo. Pri orientaciji imata poleg sluha pomembno vlogo tudi čutilo za tip in voh. Pazimo, da v prostoru kjer se giblje slep otrok ni nevarnih predmetov ali ovir. Vaje iz orientacije naj se spontano vpletajo v vsakdanja opravila in igro.

Samourejanje je usmerjeni proces, katerega zahteve rastejo z otrokom. Kolikor več bodo namesto otroka naredili starši ali vzgojiteljice v vrtcu, manj bo pri samourejanju napredoval otrok. Otroka učimo samostojnosti, zato bodimo pri vseh nalogah vztrajni in dosledni. V tem primeru so majhni koraki nenadomestljivi členi končne verige samostojnosti, pa tudi osebnostne in socialne rasti. Vsakdanja opravila so za slepega otroka težka. Sestavljena so iz mnogih zapletenih kretenj, ki jih slepi ne more posnemati tako kakor otroci z vidom. Vsako kretnjo in opravilo mu bomo morali večkrat pokazati, pa tudi popraviti.

Socialno učenje je proces, ki se začne že zelo zgodaj. Najprej v družini, postopoma pa tudi širše (vrtec, šola). Prav s pomočjo iger in pravil otrok spoznava nekatere elemente socialnega okolja in odnosov v njem.

Npr.: komunikacijo, vrednote, medsebojne odnose. V igri z vrstniki, ki vidijo, je lahko razvoj slepega ali slabovidnega otroka bolj pristen in uspešen saj je igra učinkovito sredstvo razvoja, ki omogoča številne interakcije z vrstniki. Te pa so temelj uspešnega socialnega zorenja slehrnega otroka.

Marsikdaj pa je lahko čisto običajna igra, ki ji slepi ali slaboviden otrok ni kos, nanj vpliva zaviralno, ga prestraši in čustveno prizadene. Otrokova samopodoba je vse slabša, kar je lahko velika ovira za nadaljni osebnostni razvoj in vključevanje v socialne skupine in širše okolje. Zato morajo starši in vzgojitelji pri vključevanju slepih in slabovidnih otrok v socialne skupine in v konkretne oblike vključevanja pristopiti postopno, sistematično, s pozitivno naravnanostjo do individualnih potreb posameznika.

Za slepe in slabovidne otroke je socialno učenje zelo pomembno. Starši in vzgojitelji v vrtcih z usmerjenemi aktivnostmi omogočajo otrokom�

Source: http://si.dohostickers.com/packaging-box/plastic-packaging-box.html

Leave a Replay

Make sure you enter the(*)required information where indicate.HTML code is not allowed